Pogled skozi barjanska okna
»...Posebno nevarna pa so bila okna ali vretjà (Seefenster). Tako so nazivljali vodoshrambe, ki so bile včasih odprte, časih pa goljufivo pokrite s tenko skorjo mahu in šašev. Gorjé samotnemu človeku, ki je zašel tjà! Zginil je bil brez sledu v oknu… »
I.Šubic, 1886, Jahresbericht des k.k. Obergymnasiums zu Laibach
Barjanska okna so svojevrsten hidrogeološki pojav na Ljubljanskem barju, ki je bil do nedavnega izredno slabo raziskan in posledično slabo poznan. Po drugi strani so obstoječi podatki o pojavu nakazovali, da gre za izredno zanimiv in kompleksen pojav, ki si zasluži podrobnejše proučitve. Našteti razlogi so bili povod za prijavo projekta z naslovom Ohranitev in promocija vodnih biotopov – kali in barjanska okna za prihodnost (LOKNA), ki je financiran iz Operativnega programa teritorialnega sodelovanja Slovenija in Hrvaška 2007-2013. V prvih osmih mesecih poteka projekta LOKNA so bile izvedene naslednje projektne aktivnosti: izvedba uvodne konference na Igu, popis in raziskave barjanskih oken na Ljubljanskem barju in kalov na Krku, sanacija izbranih barjanskih oken in kalov, izvedba delavnic na izbranih osnovnih šolah na Barju in Krku ter izdelava projektov ureditve učne poti o barjanskih oknih in krških kalih.
Največji zalogaj v projektnih aktivnosti na Ljubljanskem barju je bil popis obstoječih barjanskih oken in proučitev samega pojava iz geološkega in hidrogeološkega vidika. Na terenu smo se srečevali s precej različnimi tipi izvirov in tudi od domačinov smo slišali za različna poimenovanja obravnavanega pojava (okna, tolmuni, retja). Vodja hidrogeoloških raziskav, dr. Mihael Brenčič, je v poročilu o izvedenih delih sklenil, da lahko poimenovanje barjansko okno razumemo kot laično ime za vse pojave izvirov in manjših prostih vodnih površin na območju Barja in na njegovem obrobju. Domačini so nekatere izvire poimenovali po lastnikih parcel (od tod Urhovo okno, Strahomersko okno in Enžutovo retje), druge pa po zarasti ob izviru, kot na primer Jevšnik po jelšah in Vrbca po vrbah.
Izdelava karte: Naravoslovno tehniška fakluteta, Oddelek za geologijo
Tako kot se pojavljajo različna poimenovanja izvirov, obstaja tudi več tipov tega pojava: izviri, vezani na visoko barje (prava barjanska okna), izviri, vezani na vršaj in izviri, vezani na kraški rob Ljubljanskega barja (priloga 1). Prava barjanska okna (Seefenster) so odprte vodne površine (kot manjša jezera), ki se nahajajo na visokem barju. Tako kot pravega visokega barja na Ljubljanskem barju ni več, tudi pravih barjanskih oken na Barju ne bomo več našli. Njihove lokacije lahko razberemo iz Jožefinskih vojaških topografskih kart prve izmere za Srednjo Avstrijo, ki je bila za območje Ljubljanskega barja opravljena v letih 1784 in 1785.
Največja pestrost in številčnost obravnavanih izvirov se danes nahaja na meji vršaja reke Iške. V sklopu popisa so jih hidrogeologi iz Naravoslovno tehniške fakultete, Oddelka za geologijo, uspeli našteti kar 49. Pojavljajo se v štirih različnih tipih: plitva vršajna okna, plitvi vršajni izviri, globoki vršajni izviri in izviri vezani na morfološke spremembe. Večina teh izvirov se pojavlja v skupinah ali rojih. Največji roj v izvedenem popisu je bil naštet pri Iški Loki, kjer so hidrogeologi našteli kar 15 izvirov potoka Lošce. Nekoliko manj izvirov so našteli med reko Iško in Podkrajem: devet izvirov v sistemu Jevšnik in sedem v Strahomerskem roju (priloga 2). Na meji vršaja reke Borovniščice je bilo najdeno le eno barjansko okno, Enžutovo retje. Gre za tip plitvega vršajnega okna, ki z obsegom 20 m x 16 m sodi med največja popisana barjanska okna.
Vse tja od Vrhnike pa do Iga se nahaja še zadnja skupina izvirov, vezanih na kraški rob Ljubljanskega barja. Največja in najbolj znana skupina klasičnih kraških izvirov pripada reki Ljubljanici (Močilnik, Retovje, Ljubija, Bistra), tipičen kraški izvir ima tudi reka Iščica v središču Iga. Precej manj znani pa so številni manjši kraški izviri med Pakim in Goričico ter Jezerom in Podkrajem. Razlog za to je, da so prekriti z barjanskimi nanosi in da so aktivni le v času večjega deževja.
Testiranje modela arteškega vodnosnika in modela barjanskih in nebarjanskih tal
foto: Anton Žvanut
V mesecu novembru smo ta izredno zanimiv hidrološki pojav predstavili tudi učencem osnovne šole Ig in Borovnica. Ker barjanska okna še niso primerno urejena za obisk širše javnosti, smo predstavitev izvedli preko delavnic, v katerih so učenci izdelovali različne tipe vodonosnikov na Ljubljanskem barju in njegovem zaledju. Na ta način smo jim razložili zapleteno strukturo barjanskih tal in delovanje barjanskih oken. Zala Kramar iz Osnovne šole Ig je takole strnila svoje vtise iz delavnice: »V ponedeljek, 16. novembra smo imeli delavnice na temo barjanska okna. Izvedeli smo, kaj so barjanska okna in kako nastanejo. Spoznali smo tudi nekaj drugih barjanskih značilnosti in se vrnili 2 milijona let nazaj v zgodovino. Spoznali smo, kako je barje sploh nastajalo. Meni je bilo najbolj všeč na koncu, ko smo z različnimi materiali še sami izdelovali modele.«
V drugi polovici projekta LOKNA na Barju pripravljamo vse potrebno za ureditev učne poti o barjanskih oknih v naravi. Učno pot smo speljali od Podkraja do Strahomerskih oken in naprej do kanala Jevšnik, kjer se navezujemo na obstoječo pot ob reki Iški – Okljuk. Širša predstavitev pojava barjanskih oken je predvidena ob Strahomerskih oknih, kjer načrtujemo tudi pohodno ploščad z ograjo. Pod spretnimi prsti ilustratorja Marjana Pečarja že nastajajo ilustracije barjanskih oken in na parku pišemo predstavitvene tekste o teh pojavih. Na slikovitih informativnih tablah učne poti bo tako tudi širša javnost dobila vpogled v ta zanimiv pojav. tako da bo lahko širša javnost na informativnih tablah učne poti dobila vpogled v ta zanimiv pojav. Učna pot bo končana do konca aprila naslednje leto. Od prvega do šestnajstega februarja naslednje leto pa si bo moč barjanska okna in kraške kale ogledati na razstavi fotografij v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani.
Maša Bratina, Krajinski park Ljubljansko barje, LOKNA
